-
1 bed
[,bi: 'ed,,bi: i: 'di:]( abbreviation) (Bachelor of Education; a first university degree in education or teaching.) diplomiran pedagog* * *I [bed]nounpostelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga; geology plast, ležišče; gredica; brlogearly to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise — rana ura zlata urahot bed — topla greda, gnojakfiguratively narrow bed — zadnje počivališčeas one makes one's bed, so one must lie — kakor si postelješ, tako boš spaljuridically from bed and board — od mize in posteljebed of roses ( —ali down, flowers) — udobno življenje, dober položajbed of thorns — težko življenje, neprijeten položajII [bed]1.transitive verb poeticallypostlati; posaditi, vsaditi; nastlati (steljo); plastiti; vulgar podreti;2.intransitive verb colloquiallyleči, prenočiti; zložiti se v plasti -
2 board
[bo:d] 1. noun1) (a strip of timber: The floorboards of the old house were rotten.) deska2) (a flat piece of wood etc for a special purpose: notice-board; chessboard.) deska3) (meals: board and lodging.) (polni) penzion4) (an official group of persons administering an organization etc: the board of directors.) svet2. verb1) (to enter, or get on to (a vehicle, ship, plane etc): This is where we board the bus.) sesti v, vkrcati se2) (to live temporarily and take meals (in someone else's house): He boards at Mrs Smith's during the week.) biti gost pri•- boarder- boarding-house
- boarding-school
- across the board
- go by the board* * *I [bɔ:d]noundeska, plošča, tablica, tabla; miza; paluba; karton; oskrba; oblast, uprava komisija, ministrstvo; nautical ladijski bok; plural oderabove board — odkrito, poštenocommerce free on board — franko na ladjoto go on board — vkrcati se; American (tudi) vstopiti v vlakto go by the board — poginiti; biti žrtvovan; izjaloviti se, v vodo pastion board — na krovu, vkrcangroaning board — miza, ki se šibi; figuratively obilna hranato sweep the board — odlikovati se, zmagatinautical to make boards — križariti proti vetruII [bɔ:d]transitive verbz deskami obiti; biti na hrani; vkrcati se, American stopiti v vlak; colloquially zdravniško pregledati; nautical proti vetru križariti, lavirati; vzeti na hrano; s kopikami pritegniti ladjo -
3 separation
1) (the act of separating or the state or period of being separated: They were together again after a separation of three years.) ločitev2) (a (legal) arrangement by which a husband and wife remain married but live separately.) ločitev* * *[sepəréišən]nounločitev, ločenost; juridically razveza (zakona), ločitev, ločeno življenje; mathematics prerezseparation center military American odpustni centerjudicial separation juridically sodna ločitev (zakona)
См. также в других словарях:
póstelja — e ž (ọ) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míza — e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločítev — tve ž (ȋ) glagolnik od ločiti: a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vstáti — vstánem dov. (á ȃ) 1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež // spraviti se v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlésti — zlézem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, odkod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vstájati — am nedov. (ā) 1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: plesalci so vstajali in se postavljali v vrsto; vstajati izza mize; vstajati iz postelje s pomočjo drugih; počasi, previdno, ekspr. trudno vstajati / od viharja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skobacáti se — ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. kobacajoč priti: otrok se mu je skobacal na kolena / komaj se je skobacal izza mize; skobacati se s postelje / počasi se je skobacal, zastar. je skobacal v hišo / skobacati se na noge, pokonci vstati; prim.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje; skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skôncema — prisl. (ō) star. na koncu: hiša ima skoncema tri okna / palica je padla skoncema na tla s koncem predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
